Dan ima samo 24 ur

Dopusti se končujejo, visoke temperature jenjajo, vračamo se v običajen delovni ritem, ki zahteva določene napore in energijo. Potreben bo nov zagon in drugačni pristopi k dnevni rutini. Izven cone udobja, med problemi in tegobami, ki vodijo v stres.

V času razglašene pandemije se je občutek nemoči še povečal. Dnevna izpostavljenost negativnim in celo zastrašujočim informacijam vpliva na razpoloženje ljudi, jih dela črnoglede, napete, živčne in predvsem nezadovoljne. Tudi negotova situacija na delovnem mestu prispeva svoj delež k povečevanju stresa.

Kaj je stres?

Stres lahko opredelimo kot vsako spremembo, ki nam povzroča fizično, čustveno ali psihično obremenitev. Stres je odziv telesa na vse, kar zahteva našo pozornost ali ukrepanje. Stres do neke mere doživljamo vsi, le da ga posamezniki različno doživljamo in se različno odzivamo nanj. Kako se bomo odzvali nanj, pa močno vpliva na naše splošno počutje.

Kako ga prepoznamo in kakšni so simptomi?

Duševna in čustvena plat stresa vključujeta občutke razdražljivosti, jeze, krivde in razočaranja. Ko je um preobremenjen z nalogami in skrbmi, je razpoloženje med prvimi, ki bo zanihalo. Zato je za vaše duševno zdravje pomembno, da prepoznate ta stanja in se jih naučite konstruktivno odpravljati. Med pogostejšimi stanji sta anksioznost in depresija.

Telesno plat stresa je veliko lažje prepoznati. Lahko se pokaže v obliki spremenjenega apetita (prenajedanje ali naglo hujšanje), kar lahko vpliva na spremembo telesne teže. Običajno ga spremljajo bolečinska stanja kot so glavobol, migrena, črevesne težave, bolečine in napetost v mišicah. Pogost pojav so motnje spanja, utrujenost in upad libida.
 
Stres obremenjuje telo in sčasoma zmanjša učinkovitost imunskega sistema. Kadar je imunski sistem oslabljen, se težko bori proti boleznim. Dolgoročno izpostavljanje ali kopičenje stresa se lahko manifestira kot bolezen srca ali jeter ali pa izbruhne kot kožna bolezen (koprivnica, pasovec).