Mali koraki za velike spremembe
Vas pretirano skrbi za vaše zdravje, zdravje bližnjih in za družbene razmere, v katerih se je znašlo človeštvo? Mislite, da bi lahko preprečili slabe stvari, če bi dovolj skrbeli za pereče probleme? Ko zaskrbljenost postane pretirana, lahko povzroči občutek močne tesnobe in celo povzroči, da ste fizično bolni.
Pretirano osredotočanje na to, »kaj bi se lahko zgodilo« in pretirana skrb močno obremenjujeta vaš um in telo. Celo do takšnih razsežnosti, da izgubite apetit, spreminjate življenjske navade in odnose, premalo spite in pešate v delovni uspešnosti. Vedno bolj postajate občutljivi na svoje okolje in kritike drugih ter jih dojemate kot potencialno grožnjo ali kot nerealne strahove.
Telo in um sta vsakodnevno izpostavljena določenim zahtevam in pritiskom, ki jih posamezniki različno doživljamo. Dolge vrste v trgovini z živili, zgoščen promet v prometnih konicah, neprekinjeno zvonjenje telefona, navidezno male in nepomembne reči, ki nam vsakodnevno povzročajo stres. Ko postanejo skrbi in tesnoba pretirane, obstaja velika verjetnost, da boste sprožili odziv telesa na stres.
Odziv na stres se pokaže v dveh fazah
| Prva faza je, kako posamezniki dojemamo izzive, druga faza pa je povezana s samodejno fiziološko reakcijo, ki jo imenujemo "boj ali beg". V tej drugi fazi se sproži val adrenalina in postavi naše telo v stanje pripravljenosti na nevarnost. V pradavnini so bile te nevarnosti v obliki divjih živali, danes pa so v obliki zahtevnega sodelavca, bolnega otroka ali spora z ljubljeno osebo. Telo se odziva na takšen stres s sproščanjem kortizola, stresnega hormona, ki povečajo raven sladkorja v krvi in trigliceride (krvne maščobe). S tem prihaja tudi do fizičnih reakcij kot so težave s požiranjem, omotičnost, hiter srčni utrip, utrujenost, glavoboli, razdražljivost, nezmožnost koncentracije, odvečna oziroma živčna energija, tresenje in trzanje, bolečine v mišicah in |  |
Preventiva z zavestnim razmišljanjem o stresu
Utrujenost in pomanjkanje časa sta najpogostejša izgovora, ko pridemo do točke, da naredimo nekaj zase. Zavedamo se blagodejnih učinkov rekreacije in različnih oblik sproščanja in si še kar krademo trenutke za sprostitev. S tem si dokazujemo nespoštovanje do lastnega telesa in velikokrat preslišimo, kaj nam telo sporoča.
Z malimi spremembami v svoji dnevni rutini lahko pripomoremo k omilitvi stresa in se ga naučimo živeti z možgani. Ozavestite svoje skrbi tako, da si vsak dan vzamete 15 minut in se osredotočite na svoje težave in strahove, po preteku 15. minut pa jih izpustite iz svoje glave. Naredite vse, kar lahko, da se zamotite in se nehate ukvarjati s skrbmi. Naučite se tehnik sproščanja, saj boste dosegli fiziološko stanje, za katerega je značilen občutek topline in tihe duševne budnosti. Tehnike sproščanja zmanjšujejo občutek tesnobe in skrbi, hkrati pa večajo vašo sposobnost samoobvladovanja stresa. S sprostitvijo se poveča pretok krvi v možgane, možgansk
i valovi pa se preklopijo iz budnega beta ritma v sproščen alfa ritem. Tehnike sproščanja običajno vključujejo globoko trebušno dihanje, meditacijo, poslušanje pomirjujoče glasbe, dejavnosti kot sta joga in tai chi ter 
sprostitvene masaže telesa.
| Stres ima pogosto negativno konotacijo. Zato je toliko pomembneje, da znamo iz njega izvleči tudi pozitivne lastnosti. Vsakodnevni zmerni stres, ki ga lahko obvladujemo, deluje zaščitno pred oksidativnimi poškodbami, ki so povezane s staranjem in boleznimi. V določenih pogledih, ko npr. lovimo časovne roke, stres dviguje motivacijo, hkrati pa nas sili k reševanju problemov. Konec koncev s stresom gradimo zaupanje in veščine, ki so pomembne za prihodnje izkušnje. S povečano imunsko odpornostjo in samozavestjo se ljudje počutimo manj ogrožene in bolj nadzorujemo svoje situacije. |  |
